To prekletstvo že iz davnine
visi nad človeštvom.
Grki so se proti njemu borili
z žvečenjem aromatične smole,
Kitajci so se zatekli k jajčnim lupinam.
V judovski knjigi Talmud
je to celo zadosten razlog za ločitev.
Ta kuga se imenuje halitoza,
slab zadah iz ust.
Kaj ga povzroča
in zakaj je tako strašen?
Pomislite na najhujše možne vonje,
recimo smeti, iztrebki ali gnijoče meso.
Vsi ti vonji so posledica delovanja
mikroorganizmov,
posebej bakterij,
in naj se sliši še tako ogabno,
podobne bakterije živijo
v vlažnem prostoru vaših ust.
Brez panike.
Prisotnost bakterij v vašem telesu
je normalna,
še več, nujna je za veliko stvari,
kot recimo prebava
ali zaščita pred boleznijo.
A kot vsa živa bitja morajo
tudi bakterije jesti.
Bakterije v ustih se hranijo s sluzjo,
ostanki hrane
in mrtvimi celicami.
Da bi skozi membrano vsrkale hranila,
morajo organske snovi razgraditi
v manjše molekule.
Beljakovine na primer razgradijo
v aminokisline
in te še naprej razkosajo
v različne dele.
Nekaj smrdečih stranskih rezultatov
teh reakcij,
kot sta vodikov sulfid in kadaverin,
pobegne v zrak
in najde pot do nič hudega slutečih nosov.
Naša občutljivost nanje
in občutek, da smrdijo,
je morda mehanizem evolucije,
ki opozarja pred gnilo hrano
in pred boleznijo.
Vonj je eden najintimnejših
in najbolj prvinskih čutov
in igra pomembno vlogo
pri iskanju možnih partnerjev.
V neki anketi je 59% moških
in 70% žensk dejalo,
da ne bi šli na zmenek z nekom,
ki ima slab zadah,
zaradi česar samo Američani
potrošijo milijardo dolarjev letno
za izdelke za boljši zadah.
Na srečo se je slabega zadaha
ponavadi enostavno rešiti.
Največ smradu je zaradi
gram negativnih bakterij,
ki živijo v prostoru med dlesnimi in zobmi
ter v zadnjem delu jezika.
S ščetkanjem in nitkanjem zob
in uporabo antibakterijske
ustne vode pred spanjem
ter z nežnim čiščenjem jezika
s pomočjo plastične ščetke
ter celo že z zdravim zajtrkom
lahko odstranimo veliko bakterij
in njihovih virov prehrane.
Včasih to ni dovolj
zaradi težav z zobmi,
z nosno votlino ali z redkimi boleznimi,
kot so bolezni jeter in
nenadzorovana sladkorna bolezen.
Kajenje in pretirano uživanje alkohola
tudi prineseta poseben vonj.
Ne glede na izvor
pa slab zadah skoraj vedno izvira v ustih
in ne v želodcu ali drugje v telesu.
Eden večjih izzivov je v tem,
kako ugotoviti, kakšen vonj ima naš zadah,
in ne vemo, zakaj je tako.
Morda smo tako navajeni
na lasten vonj, da ga ne moremo oceniti.
Tudi pokrivanje ust z dlanmi
ali lizanje in vohanje zapestja
ne delujeta popolnoma.
Tudi če to ljudje storijo,
kaže neka študija,
bodo vonj ocenili subjektivno
glede na to, kako slab zadah pričakujejo.
Obstaja pa enostaven, a družbeno težak,
način za ugotavljanje,
kakšen je vaš zadah.
Globoko vdihnite in vprašajte prijatelja.