To prekletstvo že iz davnine
visi nad človeštvom.

Grki so se proti njemu borili
z žvečenjem aromatične smole,

Kitajci so se zatekli k jajčnim lupinam.

V judovski knjigi Talmud

je to celo zadosten razlog za ločitev.

Ta kuga se imenuje halitoza,
slab zadah iz ust.

Kaj ga povzroča
in zakaj je tako strašen?

Pomislite na najhujše možne vonje,

recimo smeti, iztrebki ali gnijoče meso.

Vsi ti vonji so posledica delovanja 
mikroorganizmov,

posebej bakterij,

in naj se sliši še tako ogabno,

podobne bakterije živijo 
v vlažnem prostoru vaših ust.

Brez panike.

Prisotnost bakterij v vašem telesu 
je normalna,

še več, nujna je za veliko stvari,

kot recimo prebava 
ali zaščita pred boleznijo.

A kot vsa živa bitja morajo 
tudi bakterije jesti.

Bakterije v ustih se hranijo s sluzjo,

ostanki hrane

in mrtvimi celicami.

Da bi skozi membrano vsrkale hranila,

morajo organske snovi razgraditi
v manjše molekule.

Beljakovine na primer razgradijo
v aminokisline

in te še naprej razkosajo
v različne dele.

Nekaj smrdečih stranskih rezultatov
teh reakcij,

kot sta vodikov sulfid in kadaverin,

pobegne v zrak

in najde pot do nič hudega slutečih nosov.

Naša občutljivost nanje
in občutek, da smrdijo,

je morda mehanizem evolucije,
ki opozarja pred gnilo hrano

in pred boleznijo.

Vonj je eden najintimnejših
in najbolj prvinskih čutov

in igra pomembno vlogo
pri iskanju možnih partnerjev.

V neki anketi je 59% moških
in 70% žensk dejalo,

da ne bi šli na zmenek z nekom,
ki ima slab zadah,

zaradi česar samo Američani

potrošijo milijardo dolarjev letno
za izdelke za boljši zadah.

Na srečo se je slabega zadaha 
ponavadi enostavno rešiti.

Največ smradu je zaradi
gram negativnih bakterij,

ki živijo v prostoru med dlesnimi in zobmi

ter v zadnjem delu jezika.

S ščetkanjem in nitkanjem zob

in uporabo antibakterijske
ustne vode pred spanjem

ter z nežnim čiščenjem jezika
s pomočjo plastične ščetke

ter celo že z zdravim zajtrkom

lahko odstranimo veliko bakterij
in njihovih virov prehrane.

Včasih to ni dovolj

zaradi težav z zobmi,
z nosno votlino ali z redkimi boleznimi,

kot so bolezni jeter in 
nenadzorovana sladkorna bolezen.

Kajenje in pretirano uživanje alkohola

tudi prineseta poseben vonj.

Ne glede na izvor

pa slab zadah skoraj vedno izvira v ustih

in ne v želodcu ali drugje v telesu.

Eden večjih izzivov je v tem,

kako ugotoviti, kakšen vonj ima naš zadah,

in ne vemo, zakaj je tako.

Morda smo tako navajeni

na lasten vonj, da ga ne moremo oceniti.

Tudi pokrivanje ust z dlanmi

ali lizanje in vohanje zapestja
ne delujeta popolnoma.

Tudi če to ljudje storijo,
kaže neka študija,

bodo vonj ocenili subjektivno

glede na to, kako slab zadah pričakujejo.

Obstaja pa enostaven, a družbeno težak,

način za ugotavljanje,
kakšen je vaš zadah.

Globoko vdihnite in vprašajte prijatelja.