WEBVTT 00:00:06.491 --> 00:00:10.100 Najhladnejše snovi na svetu niso na Antarktiki. 00:00:10.603 --> 00:00:12.244 Niso na vrhu Mont Everesta 00:00:12.246 --> 00:00:13.995 ali zakopane v ledenik. 00:00:14.083 --> 00:00:15.744 So v fizikalnih laboratorijih: 00:00:15.765 --> 00:00:20.072 so oblaki plinov, ki jih ohranjajo le delček stopinje nad absolutno ničlo. 00:00:20.522 --> 00:00:24.986 To je 395-milijonkrat hladneje kot vaš hladilnik, 00:00:25.237 --> 00:00:27.942 100-milijonkrat hladneje kot tekoči dušik 00:00:28.565 --> 00:00:30.977 in 4-milijonkrat hladneje kot vesolje. 00:00:31.209 --> 00:00:35.771 Tako nizke temperature dajo znanstvenikom vpogled v notranje delovanje snovi 00:00:35.937 --> 00:00:39.437 in omogočijo inženirjem, da sestavijo izjemno občutljive instrumente, 00:00:39.437 --> 00:00:41.180 ki nam povedo več o vsem 00:00:41.180 --> 00:00:43.115 od našega točnega položaja na planetu 00:00:43.115 --> 00:00:46.035 do tega, kaj se dogaja v najbolj oddaljenih kotičkih vesolja. NOTE Paragraph 00:00:46.318 --> 00:00:48.668 Kako pa ustvarimo tako ekstremne temperature? 00:00:48.858 --> 00:00:51.779 Na kratko, tako da upočasnimo premikajoče se delce. 00:00:51.869 --> 00:00:55.811 Ko govorimo o temperaturi, v resnici govorimo o gibanju. 00:00:55.951 --> 00:00:59.026 Atomi, ki so gradniki trdnih snovi, tekočin in plinov 00:00:59.026 --> 00:01:00.869 se nenehno premikajo. 00:01:01.209 --> 00:01:05.436 Ko se atomi snovi premikajo hitreje, dojemamo snov kot vročo. 00:01:05.566 --> 00:01:08.747 Ko se premikajo počasneje, jo dojemamo kot hladno. NOTE Paragraph 00:01:09.227 --> 00:01:12.563 Da ohladimo vroč predmet ali plin v vsakdanjem življenju, 00:01:12.563 --> 00:01:15.960 ga postavimo v hladnejše okolje, na primer v hladilnik. 00:01:15.960 --> 00:01:20.498 Nekaj gibanja atomov v vročem predmetu se prenese v okolje 00:01:20.498 --> 00:01:22.251 in predmet se ohladi. 00:01:22.321 --> 00:01:23.788 Ampak pri tem obstaja omejitev. 00:01:23.828 --> 00:01:27.740 Celo vesolje je pretoplo, da bi ustvarilo ultra nizke temperature. 00:01:27.900 --> 00:01:32.580 Namesto tega so se znanstveniki spomnili načina, da atome upočasnijo neposredno - 00:01:32.580 --> 00:01:34.044 z laserskim žarkom. NOTE Paragraph 00:01:34.264 --> 00:01:35.801 Pod običajnimi pogoji 00:01:35.801 --> 00:01:38.484 energija v laserskem žarku stvari segreje. 00:01:38.484 --> 00:01:40.583 Ampak če jo uporabimo zelo natančno, 00:01:40.583 --> 00:01:44.593 lahko žarkova gibalna količina ovira premikajoče se atome in jih ohlaja. 00:01:44.893 --> 00:01:49.403 To se zgodi v napravi, ki ji rečemo magnetno-optična past. 00:01:49.403 --> 00:01:52.264 Atomi so vstavljeni v vakuumsko komoro, 00:01:52.264 --> 00:01:55.415 kjer jih magnetno polje vleče proti središču. 00:01:55.415 --> 00:01:58.090 Laserski žarek, namerjen v sredo komore, 00:01:58.090 --> 00:02:00.683 je nastavljen na ravno pravo frekvenco, 00:02:00.683 --> 00:02:05.960 da bo atom, ki se premika proti njemu, iz žarka absorbiral foton in se upočasnil. 00:02:06.180 --> 00:02:09.089 Učinek upočasnitve izhaja iz prenosa gibalne količine 00:02:09.089 --> 00:02:11.108 med atomom in fotonom. 00:02:11.108 --> 00:02:14.278 Šest žarkov, razporejenih pravokotno, 00:02:14.278 --> 00:02:18.245 poskrbi, da bodo prestreženi atomi, ko potujejo v kateri koli smeri. 00:02:18.435 --> 00:02:21.058 V središču, kjer se žarki stikajo, 00:02:21.058 --> 00:02:24.840 se atomi premikajo počasi, kot da bi bili ujeti v gosto tekočino. 00:02:24.840 --> 00:02:29.754 To je učinek, ki so ga njegovi izumitelji opisali kot "optična melasa". 00:02:29.944 --> 00:02:32.415 Takšnale magnetno-optična past 00:02:32.415 --> 00:02:35.405 lahko ohladi atome na samo nekaj mikrokelvinov: 00:02:35.405 --> 00:02:38.505 to je približno -273 stopinj Celzija. NOTE Paragraph 00:02:38.845 --> 00:02:41.489 To tehniko so razvili v osemdesetih 00:02:41.609 --> 00:02:43.963 in znanstveniki, ki so pri projektu pomagali, 00:02:43.963 --> 00:02:47.631 so za svoje odkritje dobili leta 1997 Nobelovo nagrado za fiziko. 00:02:47.931 --> 00:02:52.751 Od takrat so lasersko hlajenje izboljšali, da zdaj dosegajo še nižje temperature. NOTE Paragraph 00:02:52.751 --> 00:02:55.990 Ampak zakaj bi sploh želeli atome tako zelo ohladiti? 00:02:56.070 --> 00:02:59.786 Prvič, hladni atomi zelo dobro zaznavajo. 00:02:59.786 --> 00:03:01.530 S tako malo energije 00:03:01.530 --> 00:03:04.961 so izredno občutljivi na nihanja v okolju. 00:03:04.961 --> 00:03:09.642 Uporabljajo se torej v napravah, ki iščejo podzemna nahajališča nafte in mineralov, 00:03:09.642 --> 00:03:12.253 in pa tudi v izjemno natančnih atomskih urah, 00:03:12.253 --> 00:03:14.923 kot tistih, ki jih najdemo v GPS satelitih. 00:03:15.093 --> 00:03:18.152 Drugič, hladni atomi imajo izreden potencial 00:03:18.152 --> 00:03:20.133 za preizkušanje meja fizike. 00:03:20.263 --> 00:03:23.282 Zaradi izredne občutljivosti se lahko uporabljajo 00:03:23.282 --> 00:03:27.322 za zaznavanje gravitacijskih valov v prihodnjih detektorjih v vesolju. 00:03:27.522 --> 00:03:31.510 Ravno tako so uporabni za preučevanje atomskih in subatomskih pojavov, 00:03:31.510 --> 00:03:35.670 kar zahteva merjenje izjemno majhnih nihanj v energiji atomov. 00:03:35.970 --> 00:03:37.840 Ta se spregledajo pri normalni temperaturi atomov, 00:03:37.840 --> 00:03:40.744 ko atomi brzijo naokrog s hitrostjo več sto metrov na sekundo. 00:03:41.184 --> 00:03:45.034 Lasersko hlajenje lahko atome upočasni do le nekaj centimetrov na sekundo - 00:03:45.293 --> 00:03:49.025 dovolj, da postane očitno tisto gibanje, ki ga povzročijo atomski kvantni efekti. 00:03:49.582 --> 00:03:53.984 Ultrahladni atomi so znanstvenikom že omogočili študij pojavov, 00:03:53.984 --> 00:03:56.706 kot je Bose-Einsteinovo kondenzacija, 00:03:56.706 --> 00:03:59.586 v kateri se atomi ohladijo skoraj do absolutne ničle 00:03:59.586 --> 00:04:02.137 in zavzamejo redko novo agregatno stanje. 00:04:02.197 --> 00:04:04.085 Medtem, ko se raziskovalci trudijo, 00:04:04.085 --> 00:04:08.252 da bi razumeli fizikalne zakone in razkrili skrivnosti vesolja, 00:04:08.252 --> 00:04:11.641 jim bodo pri tem pomagali najhladnejši atomi, ki v vesolju obstajajo.