0:00:23.530,0:00:31.280
V bližini črne luknje se prostor in čas obnašata zelo nenavadno, ker so črne luknje najbrž

0:00:31.300,0:00:39.280
najbolj nemirne točke v vesolju. Ta reka ponuja čudovito analogijo tega, kar se dogaja

0:00:39.280,0:00:43.360
s prostorom in časom, ko se približujemo črni luknji.

0:00:47.400,0:00:51.080
Tu v zgornjem toku reke voda teče zelo počasi.

0:00:51.080,0:00:54.380
Predstavljajmo si, da teče tri kilometre na uro,

0:00:54.390,0:01:01.290
jaz pa lahko plavam 4 na uro, torej zmorem plavati hitreje od toka in zlahka izplavam.

0:01:15.620,0:01:19.290
Toda ko gremo naprej, ko sledimo toku

0:01:19.290,0:01:23.520
proti slapu v daljavi, reka teče hitreje in hitreje.

0:01:42.900,0:01:48.530
Predstavljajte si, da sem se odločil v reko skočiti prav na robu slapov.

0:01:48.530,0:01:52.490
Voda teče veliko hitreje, kot lahko plavam.

0:01:52.490,0:01:55.720
Zato, ne glede na to, kaj bi naredil, ali koliko močno bi se trudil,

0:01:55.720,0:01:59.080
ne bi mogel plavati nazaj proti toku.

0:01:59.080,0:02:04.700
Neizogibno bi me odneslo proti robu in izginil bi v slapovih.

0:02:20.480,0:02:23.420
Enako se zgodi v bližini črne luknje,

0:02:23.420,0:02:29.010
ker prostor vse hitreje in hitreje teče proti črni luknji.

0:02:29.010,0:02:36.160
Dobesedno se snov, ta prostor, v katerem se nahajam, prelije čez rob v črno luknjo.

0:02:36.160,0:02:40.860
Na zelo posebni točki, imenovani horizont dogodkov,

0:02:40.860,0:02:46.000
prostor s svetlobno hitrostjo teče v črno luknjo.

0:02:49.740,0:02:57.280
Sama svetloba, ki potuje s 300.000 km na sekundo, ni dovolj hitra, da bi pobegnila

0:02:57.280,0:03:01.790
in celo svetloba bo izginila v črno luknjo.

0:03:15.510,0:03:22.230
Ko padate v črno luknjo, prek horizonta dogodkov, če ste takrat obrnjeni z nogami naprej,

0:03:22.230,0:03:27.160
vaše noge pospešujejo hitreje kot vaša glava, zato se raztegnete

0:03:27.160,0:03:31.361
in skoraj dobesedno postanete špaget.

0:03:36.960,0:03:39.410
V trenutku, ko se znajdete prav v središču,

0:03:39.410,0:03:43.266
se naše razumevanje fizikalnih zakonov poruši.

0:03:43.266,0:03:47.750
Naša najboljša teorija prostora in časa, Einsteinova teorija relativnosti,

0:03:47.750,0:03:51.800
pravi, da prostor in čas postaneta neskončno ukrivljena,

0:03:51.800,0:03:55.661
da središče luknje postane neskončno gosto.

0:03:55.671,0:03:58.400
Ta del luknje se imenuje singularnost

0:03:58.400,0:04:06.442
in na tem mestu se naše razumevanje vesolja ustavi.